Pri sosedu sem prosil čudovito rožo in zdaj obžalujem dan, ko sem jo posadil na svojo spletno stran
Pred nekaj leti sem šel na obisk k sosedu in zagledal majhne grmičke z lepimi listi, podobnimi detelji. Sadili so jih v dveh sortah: zeleni in vijolični. Ta kombinacija je bila videti lepo v cvetlični postelji.
Sosedo sem prosil za plastenje in ona ga je z veseljem dala. Ta rastlina se imenuje oksalis ali oksalis.
Na svojem spletnem mestu sem ga posadil vzdolž ploščicaste poti. Izšlo je zelo lepo. Iz majhnih potaknjencev, ki mi jih je dal sosed konec pomladi, je to poletje zraslo lepo grmičevje.
Izkazali so se popolnoma nezahtevni. Od odhoda sem opravil le zalivanje. Nisem opravil nobenega dodatnega gnojenja.
Presenetljivo je, da so enako dobro uspevali tako na močnem soncu kot v senci, saj je bil del poti nenehno brez sončne svetlobe. Ob poti sem posadil vijolično češnjo.
Ko je nabrala moči, je zacvetela tudi z majhnimi belimi cvetovi. Nisem se mogel nasititi, kako lepo se je izkazalo. Naslednje poletje se je oksal sam dvignil, očitno s samosejanjem.
Grmovje je postalo bolj gosto. Toda na moje presenečenje so se pojavili tam, kjer jih nisem posadil. Izvlekel sem nepotrebne poganjke in na to pozabil.
Leto kasneje sem odkril, da oksalis že raste, kjer koli želi, daleč od mesta, kjer sem ga posadil. Vse poletje sem se moral boriti z njo kot s plevelom. In po izvleku sadik so bile po nekaj dneh tam že vidne nove.
Imel sem tudi majhno površino, prekrito s filmom, na vrhu pa gramoz. To je bilo narejeno za plevel. In med gramozom so bile tri majhne gredice s premerom približno 30 cm. Do nedavnega sem v njih gojil turške nageljne. In tako je bil med nageljni oksalis!
Ista ga je izvlekla, a mesec dni kasneje se je že spet skrivala pod listi nageljnov. In tudi nekako so se oksali prebili skozi film in gramoz ter tam že rasli. To še nikoli ni uspelo niti enemu plevelu.
Vse poletje sem moral izvleči poganjke te vztrajne vijoličaste lepotice.
Skrb za vrt se je spremenila v nenehen boj s kislim. Prvotno zasajena ob poteh, je potegnila vse. Zdaj sem se le hotel za vedno znebiti te rastline. Kako obžalujem dan, ko sem soseda prosil za rez te kisline!
Zdi se mi, da če na vrtu ne bo zasajeno nič drugega, bo preprosto zavzel ves prostor. Najbolj žaljivo je, da je nadomestil moj najljubši nagelj. Turški nagelj se z njo ni spopadel in je umrl. Je pa trajnica, cvetela je celo poletje in tako mi je bilo všeč!