Zakaj bi začeli z velikim vrtom in zelenjavnim vrtom, če potem ni kam dati žetve, sem vprašal starše
Moja mama in oče imata svojo dačo zelo rada. Kolikor se spomnim, so tam vedno preživeli svoj čas. Če smo šli na morje, ali v sanatorij, so hrepeneli in hiteli, tudi za en dan, a oditi prej, da bi se čim prej znašli na svojem vrtu. Imajo negovane, velike in s starostjo sploh niso zmanjšali števila gredic in celo posadili nova drevesa. Trdijo, da se je družina povečala, ker imam moža in otroke, tudi brat ima dekle.
Ampak vseeno ne jemo vsega, kar raste na starem vrtu. Vsako leto jabolka in slive končajo v vedrih na kompostnem kupu, ker jih nimamo časa obdelati in gnijejo. Tudi prijatelji zavračajo žetev, vsak ima svojega in nekomu bo lažje kupiti v trgovini kot sreči z dacha.
Mamo in očeta prepričujem, naj sadita čim manj, tudi zelenjavo - kumare, paradižnik, papriko. Konec koncev potrebujejo stalno nego in moč ni enaka. Čeprav, ko primerjam svoje zagorele, vesele starše s tistimi starejšimi, ki živijo v mestu, razumem, da jim dacha ne daje le utrujenosti, ampak tudi resnično zdravje.
Oče nam vedno govori, da zelenjave ne kupujemo v trgovini, poskuša jo čim prej pridelati, da bodo njegovi otroci in vnuki jedli naravne, ne kemične izdelke.
Od julija mama pobira, še več, v zadnjem času sadje in zelenjavo bolj zamrzne in suši, da ne uporablja konzervansov. Čeprav se zelo valja, ga tudi mi ne jemo.
Pogosto nosim njene kozarce v službo, tam vse hitro mine. In potem ji povem, kako kolegi občudujejo kaviar, paradižnik ali solato. Vem, kako je zadovoljna. Spominja se vseh, ki imajo svoje kolege bolj radi in mi podari še en kozarec "za Lyudochko, ker ji je ta paradižnik tako všeč."
To je vse v redu, a kljub temu ne vem, kako prepričati svoje starše, naj zmanjšajo zasaditve. Pri delu smo tako zaposleni, da jim ne moremo več pomagati, pomagamo samo na velikih prireditvah. Izkopajte krompir, spud. In od tega muči malo vesti.
Sami pa nas ne kličejo preveč, radi delajo po svojem tempu.
Želel bi, da opravljajo le najpreprostejša dela in pustijo tisto, kar jim je težko. Na koncu lahko kupite krompir pri lokalnih prebivalcih, tudi brez kemikalij je, precej okolju prijazen.
Kako spremeniti starejše, morda bo kdo svetoval?